Ste opazili, da ima veliko ljudi težave s pokončno držo? Ali veste, da manj kot 10% ljudi, ki imajo težave z držo in hrbtenico, uporablja korektor drže za pomoč pri teh težavah? V sodobnem času imamo polne urnike in vse manj časa, da bi ustrezno poskrbeli zase, za pravilno telesno aktivnost, ukvarjanje s športom in razvoj in krepitev mišic. Vse več imamo tudi sedečih opravil, najsi bo to delo v službi, v pisarni, za računalnikom ali na okencu za sprejem strank, pogosto pa smo pasivni tudi doma, ko smo udobno nameščeni na fotelju ali zofi ter se prepustimo brskanju po pametnem telefonu, ki pogosto traja tudi več ur.
Zakaj korektor drže priporočamo vsem ljudem, ki imajo težave s pokončno držo
Ob vsem tem sedenju je naša hrbtenica usločena naprej, v nepravilno sključenem položaju. Pogosto se držimo usločeno tudi med hojo, ko bi morali biti pokončno vzravnani. Posledično čutimo zateglost v zgornjem delu hrbta, bolečine v vratu in splošno slabo fizično počutje. Če bi uporabili pripomoček, kot je korektor drže, pa bi učinkovito lahko preprečili vse te težave. Korektor drže je namreč prilagodljiva naprava, ki jo namestimo na ramenski obroč, podobno kakor oprt, in jo s prilagodljivimi velcro trakovi nastavimo na ustrezno velikost glede na naše telo. Korektor drže naša ramena nežno potisne v pravilen, vzravnan položaj, ter nam preprečuje, da bi se pomotoma ponovno držali sključeno. Na ta način poskrbimo za bolj zdravo in pokončno držo.
Korektor drže je ameriška inovacija že več desetletij
Korektor drže je inovacija, s katero so že pred v sedemdesetih letih pričeli uporabnikom pomagati v Ameriki. Postal je popularen izdelek, s katerim si je v vsakodnevnem življenju pomagalo že ogromno število Američanov. Nato se je izdelek razširil po vsem svetu in pri pravilni drži pomagal milijonom ljudi po celem svetu. Z razvojem novih materialov in oblik so njegovo funkcionalnost izpopolnjevali, tako da je korektor drže postal prilagodljiv različnim tipom postave, z možnostjo nastavljanja in zategovanja, uporabljeni so materiali, ki dihajo in omogočajo uporabo brez potenja in občutka zategnjenosti. Z globalno masovno proizvodnjo se je znižala tudi cena korektorja drže, postal je cenovno dostopen vsakomur.
Korektor drže se za vsakodnevno uporabo priporoča vsem, ki imajo težave z nepravilno držo, sključenimi rameni in posledično bolečinami v vratu, ramenskem obroču in zgornjem delu hrbtenice. Korektor drže lahko naročite preko spleta ali pa ga kupite v namenskih trgovinah. Zakaj bi še naprej trpeli zaradi nepravilne drže, če lahko s preprosto napravo te negativne posledice hitro in neboleče odpravimo?
Korektor drže lahko uporabljate tudi pri delu v pisarni
Le redkokdo ostane neprizadet, ko z vlakom ali po cesti potuje iz notranjosti Slovenije proti morju in nekje nad Črnim Kalom in s pogledom objame bogatstvo postrme bele stene, zaobljeno grčevje in morje v daljavi. Nasproti sestojita trd kraški svet in mehko gričevje s pridihom Sredozemlja. Vmes pa se odpirata dve globoki in siroki dolini, kakor da skušata združiti dva navidez nasprotna si svetova. In pogostokrat pogled najprej zdrsne na desno in seže od Tinjana čez Osapsko dolino do tržaškega zaliva. Morje je očem v tej smeri najlažje dosegljivo.
Reliefne poteze
Pozoren obiskovalec, ki se spusti v Osapsko dolino z razvodnice proti Rižanski dolini pri Spodnjem Črnem Kalu, hitro opazi, da ima Osapska dolina več pokrainskih podlog. Na videz dolgočasno in nezanimivo je levo pobočje. V dolino Osapske reke se spušča izpod posameznih kopastih vrhov, ki tvorijo teme flišnega hrbta. To se začne pri Krnici in Stepanih, se najvišje dvigne v Tinjan in se čez Škofijski preval nadaljuje v Miljiski polotok. Pobočje je zgrajeno iz erozijsko neospornega fliša, zato so ga stevilni hudourniki razrezali v grapa. V sedanjem času je skoraj v celoti poraščeno z gozdom, v preteklosti so bili na posameznih, položnejših predelih tudi pašniki. Ne poraščena so ostala le nekatera erozijska žarišča, ki so pogosta v povirnih, bolj strmih delih hudournikov. Hudourniki, ki pritečejo izpod Tinjana, so, kljub majhnim vodnatossti, nasuli naprehodu pobočja v dolinsko dno dokaj obsežne vršaje. Vršaji preidejo v ravno in široko dno Osapske doline. Od Gabrovice na JV koncu do državne meje z Italio na SZ je dolina dolga okoli 3 Km v najširjših delih pa široka okoli 500m. Dolinsko dno je pod Gabrovico v nadmorsi višini okoli 60m, pri Ospu 30m in na meji z Italio 18 metrov. Nasuto je večinoma s flišnimi sedimenti, več apneniške materiala je ob SV robu doline. Debelina nasutine je različna. Južno od Ospa je nanos debel okoli 16 m,vzhodno od vasi so vrtine dosegle matično podlago v nadmorski višini -6.4 m, zahodno od nje pa v nadmorski višini 17.3 m. Reliefno bolj zanimvo in pestro je desno pobočje Osapske doline. Med Staro Gabrovico in Ospom je zgrajeno iz numulintega apnenca paleocenske starosti. Pobočje je v bistvu strem pregib Spodnjega Krasa v Osapsko dolino, ki v tem primeru nadomešče stene, s katerimi se običajno v Slovenski Istri kras previsi v flišni del pokrajine. Pobočje je strmo okoli 20° in poraščeno. Enakomerno strmino pobočja prekinjata dve udornici , ki sta nastali z udorom stropa nad votlinami dveh izvirnih jam.Steni udornic se podkvasto zajedata v pobočje višina sten pa narašča proti notranjosti. V najvišjem delu je stena nad vhodom v jamo Grad visoka okoli 170 m, najvišja stena Mišje peči pa je visoka okoli 50 m. Severozahodno od Ospa se desno pobočje doliine nadaljuje v laporju. Ta del pobočja je položnejši in zaradi delovanja površinskih voda razrezan v grape. Največji hudournik, Zasedski potok, ki ima svoje povirje pod Socerbom in Prebenegom, je ob izteku v dno doline nasul tudi večji vršaj. V lapornatem delu desnega pobočja SZ od Ospa in pri Stari Gabrovici ima Osapska dolina še največ potez Bržanije – širše regije, ki se začenja onastran državne meje z Italio in se nadeljuje mimo Ospa, Gabrovice in Črnega Kala do Podšeči. Značilen za pokrainsko podobo Bržanije je breg, to je 10 – 16° strmo prisojno pobočje, ki si izpod apneničastih strukturnih stopenj spušča v dno Osapske oziroma Zgornje Rižanske doline, po katerem je Bržanija tudi dobila ime. Matična lapornata osnova Bržanije je na več mestih še zlassti po strukturnimi stopnjami prekrita z do 3m debelim slojem apneniškega grušča. Na grušču se je razvila debela , rdečkastrjava ilovnata prst, v kateri je pomešan apneniški drobir.
Razvoj površja
Začetek razvoja pokrajinske slike Osapske doline, kakor jo poznamo danes, lahko postavimo v čas proti koncu srednjega eocena (pred približno 40 milioni let), ko se je zaradi gorotvornih premikanj ozemlje severne Istre dvignilo, morje pa je odtekalo in se nazaj ni več vrnilo razen kasneje v pliocenu, ko se je ozoblikovala kotanja, Jadranskega morja in z njo tudi Tržaški zaliv. Pred srednjim eocenom sta se v morju usedali predusem dve vrsti kamnin, starejši anenec, ki danes gradi desno pobočje Osapske doline, in nekoliko mlajši fliš, ki sestavlja levo pobočje Osapske doline. Fliš sestavljajo menjajoče se plasti laporja, peščenjaka, glinastega skrilavca in apnene breče. Tudi po sredenjoceanskem dvigu povšja so se pritiski v zemeljski skorji nadaljevali. Za nastanek površja na prehodu kraške v flišni del Slovenske Istre so pomembni preudsem pritiski s SV, ki so narinili Slavnik in Čičarijo ter povzročili t.i. “luskasto zgradbo”. Bistvo te zgradbe je, da so se kamnine zaradi pritiskov gubale, gube so se zato lomile in vsaj deloma zdrsnile druga čez drugo. Končna zgradba je tko podobnja ribjim luskam. Zaradi the procesov je marsikje fliš ukleščen med apnenec oz. je starejši apnenec narinjen na mlajši fliš. Luskasta zgradba je najbolj izrazita na prehodnem območju med flišnim in kraškim delom Slovenske Istre, kamor sodi tudi Osapska dolina. V širšem območju Ospa lahko zasledimo štiri luske apnenca z vmesnimi pasovi fliša. Najobsežnejši sta luski Zgornjega in Spodnjega Krasa pri Kastelcu. JV od Kastelca se s Hribom in Gabrom med obema pokaže še tretja luska, po nadmorski višini najnižja in po obsegu najmanjša je luska je med Ospom in Zasedom. Med luskami so v podlagi različno široke plasti zgnetenega fliša. Po nekod vejca npr. pri največji luski nad Ospom pa sta luski deloma narinjeni neposredno ena na drugo. Tako tektonsko predelano ozemlje, v katerem so bili od začetka današnji kraški in flišni predeli v enakih nadmorskih višiinah so zajeli erozijski procesi. Erozija je v današnjem kraškem delu Slovenske Istre odstranila proti njej neodporen fliš in omogočila procese zakrasevanja. Fliš se je ohranil le tam, kjer je bil ukleščen med apnenec. Ostale flišne predele so površinski vodotoki znižali in razrezali v številne rečne, potočne in hudourniške doline. Na prvotno uravnavo spominjajo le posamezni vrhovi (npr. Tinjan). Za današnji izgled površja v Zgornji Rižanski in Osapski dolini je bila odlična “praOsapska reka” .Ta je v pliocenu tekla na stiku krasa in fliša in je prvotno obsegala zelo obsežno ozemlje nekako od Buzeta na jugu pa vse do Trsta. Reka se je na stiku dveh kamnin bčno in globinsko brezovala in pripomogla k oblikovanju apnenčastih strukturnih stopenj nad današnjim desni bregom Zgornje Rižanske in Osapske doline. Vrezocanje ˝praOsapske reke˝ je potekalo do nivoja okoli 150m v katerem je razvodje med današnjo rižano in Osapsko reko nakar je Rižana z zadenjsko Erozijo pretočila zgornji del “praOsapske reke” , ki je tako postavu del njenega porečja, nadalni razvoj reljefa je potekal nato v obeh dolinah ločeno. Zaznamujemo pa ga še na dalje erozijsko poglabljanje flišnih predelov in zakrasevanje apnenčastih območij.
Opis dvotedenskega potovanja po čudoviti Patagoniji.
Prileteli bomo v Buenos Aires, nato pa bo sledil krajši notranji let do mesteca El Calafata, ki se nahaja v samem osrčju patagonskih pustolovščin. Tu si bomo nakupili hrano za naš prvi treking po nacionalnem parku Los Glaciares, nato pa se bomo z avtobusom zapeljali do gorske vasice El Chalten, ki je bila zgrajena leta 1985 izključno za potrebe plezalcev in popotnikov. Iz vasice se bomo podali na tri dnevni treking v to res čudovito pokrajino Andov, ki nam bo postregla s številnimi ledeniki, jezeri in fantastičnimi pogledi na za nekatere najlepša vrhove na svetu (Cerro Torre, Fitz Roy). Treking fizično ni zahteven, saj bomo vsak dan hodili le po približno štiri ure.
Sledil bo povratek z avtobusom v El Calafate, kjer si bomo ogledali največjo znamenitost Argentine, in sicer 30 km dolg in okoli 60 metrov visok ledenik Perito Moreno. Pravijo, da je ledenik eden redkih na svetu, ki napreduje. Možnost bomo imeli, da po ledeniku naredimo manjši treking, da se z ladjico popeljemo med ledeniki ali pa da preprosto poskusimo viski s tisočletnim ledom, ki stane le 1.50 eur,.. Seveda pa bo dovolj časa ostalo tudi za pokušino pravih patagonskih specialitet (asado) in za kozarec okusnega vina.
Pot bomo nadaljevali z avtobusom v čilski nacionalni park Torres del Paine, kjer se bomo podali še na en treking. Nacionalni park Torres del Paine je zagotovo ena največjih atrakcij Čila in v petih dneh, ki bodo pred nami, bomo naredili tako imenovani Treking W. Na trekingu bomo občudovali čudovito neokrnjeno naravo, granitne vrhove masiva Torres del Paine, številne ledenike in doline, kristalno čiste reke, bogato floro in favno; kondorje, guanake, ibise, z malo sreče pa bomo videli tudi kakšno brazilsko lisico in noja. Ja, prav ste prebrali, noj oz. choique je avtohtona žival v Patagoniji. Spali bomo v lastnih šotorih ali pa v kočah, ki jih je na trekingu kar nekaj. Sledi bo povratek v živahno obmorsko mesto Puerto Natales, kjer se bomo lahko nekoliko odpočili in se prepustili gurmanskim užitkom. Ker Čile po pripravi morske hrane sodi v sam svetovni vrh, se boste o tem lahko prepričali tudi sami, namreč kakšnega lososa ali pa ribje juhe (zarzuela) še dolgo ne boste pozabili.
Z avtobusom se bomo podali čez Magellanov preliv na Ognjeno zemljo, ki velja za eno najjužnejših stalno poseljenih območij na svetu. Naša ciljna destinacija bo mestece Ushuaia, ki se nahaja na skrajnem jugu celine. Mestece vam bo zagotovo ostalo v lepem spominu po svoji čudoviti lokaciji ob morskem kanalu Beagle in naravni lepoti, ki mesto obdaja. Prvi dan se bomo podali na celodnevni treking po najbolj južnem argentinskem nacionalnem parku Tierra del Fuego, katerega krasijo številna ledeniška jezera in subpolarni gozdovi ter Andi, ki se tu spustijo čisto do morja. Naslednji dan pa se bomo s katamaranom zapeljali še po morskem kanalu Beagle, ki povezuje Pacifik in Atlantik. Na ”koncu sveta” bomo tako lahko občudovali nenavadno pokrajino in številne divje živali v svojem naravnem okolju; Magellanove pingvine, morske leve in slone, tjulne, če bomo imeli srečo, pa bomo morda opazili tudi kakšnega cesarskega pingvina, ki se je zgubil na poti do Antarktike.
Sledil bo let v Buenos Aires, kjer bomo preživeli nekaj zanimivih dni in norih noči v mestu, ki nikoli ne spi. V mestnih četrtih San Telmo, La Boca, Recoleta,… bomo imeli možnost zaplesati slavni tango, se sprehodili po nogometnem stadionu La Bombonera, kjer je nekoč treniral mladi Maradona, si ogledati pokopališče Recoleta (pokopališče slavnih), se sprehoditi po najširši ulici na svetu,…
Za konec potovanja pa sledi še prava poslastica, in sicer ogled najbolj spektakularnih slapov na svetu (slapovi Iguazu), ki se nahajajo na subtropskem delu SV Argentine, na tromeji med Argentino, Brazilijo in Paragvajem. Padajo 80 m globoko in so danes razglašeni kot del naravne svetovne dediščine pod zaščito Unesca. In ker temperature v tem letnem času dosežejo čez dan tudi do 40 stopinj C, bomo v hotelu imeli bazen in tako zadnje dneve našega potovanja preživeli v pravi relax atmosferi.
Predvideni stroški potovanja
Letalska karta cca. 950 eur, letalska karta Buenos Aires – El Calafate in Ushuaia – Buenos Aires, Puerto Iguzu – Buenos Aires 290 eur, za vse prevoze (avtobusi, taksiji, ladjice) in vstopnine v nacionalne parke cca. 300 eur, nočitve cca. 160 eur, hrana v lastni režiji cca. 4-8 eur na obrok, pa še kakšnih 100 eur za priboljške.
Skupaj za 21 dnevno potovanje (oz. 18 dnevno potovanje, če izpustš slapove Iguazu) potrebuješ cca. 1.050 eur + 950 eur letalska karta + 300 eur za vodenje in organizacijo potovanja (v ceno so vključene tudi osnove popotne fotografije). 200 eur za rezervacijo se plača na prvem sestanku, ostalih 100 eur pa pred odhodom.
Stališča ZEG do aktualnih problemov proti NATO bazi na letališču Cerklje ob Krki
Zveza ekoloških gibanj – ZEG je, dne 21.4.2005, naslovila na Vlado RS in Ministrstvo za obrambo pomisleke ekologov ob dnevu zemlje.
Svetovna skupnost je razdeljena na bogate in revne dežele, na interesna področja, vojaške pakte in druge dogovore, ki vzdržujejo obstoječe stanje. Vojne povzročajo ekonomski, ozemeljski, verski, kulturni in socialni razlogi, uničujejo pa ljudi in njihovo kulturo, naravo in dobrine. Proizvodnja orožja je v glavnem omejena na razvite države, ki ga prodajajo komurkoli in za kakršenkoli namen. To je tudi eden od razlogov, da so obstoječa vojna žarišča kljub vsem diplomatskim prizadevanjem izredno trdovratna. Določen nadzor je le nad proizvodnjo in uporabo atomskega orožja, kjer velike sile skušajo zadržati svoj primat oz. preprečiti njihovo uporabo. Vendar ni nobenega zagotovila, da tako orožje ne bo tudi kdaj uporabljeno. Dokler tako stanje traja, lahko svet kadarkoli spet doleti globalni vojni spopad. Militarizem ne prispeva k miru in boljšim mednarodnim odnosom. Povzroča vojne in s tem prispeva k razpadu humanitarnih vrednot ter povzroča neizmerno trpljenje posameznikov, družin in narodov. Vzdržuje se s proizvodnjo in trgovanjem z orožjem, ki revnim odvzemata možnosti učinkovitega družbenega in gospodarskega razvoja. V obstoječih globalnih političnih razmerah je nevarnost vojne stalna. Pripadnost katerekoli države kateremukoli vojaškemu paktu povečuje nevarnost, da se bo kjerkoli zapletla v vojne (npr. Balkan, Bližnji vzhod, itd.).
V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, nevladni okoljski organizaciji, zaradi navedenih vzrokov ne podpiramo članstva Slovenije v NATU, saj je cilj naših prizadevanj splošna in popolna razorožitev ter življenje brez orožja. Dolgoročni cilj Slovenije naj bi bilo uveljavljanje aktivne politike do vseh držav sveta. V tem okviru je potrebno pripraviti in uveljaviti pogodbe o nenapadanju, o neuporabi kemičnega in biološkega orožja, o širjenju demilitarizacijskih področij (npr. brezatomska cona od Baltika do Balkana), o prepovedi uporabljanja vseh vrst nuklearnega orožja, o prepovedi namestitve vojaških jedrskih baz NATO v Sloveniji in prepoved plutja ladij na jedrskih pogon v Luko Koper (npr. ponovna sprememba pomorskega zakonika).
Te dni je v javnosti informacija, da so se predstavniki Vlade RS, Ministrstva za obrambo in tiskovni predstavniki vrhovnega poveljstva zavezniških sil za Evropo oz. NATO dogovarjali za obnovitev letališče Cerklje za potrebe vojaškega NATO letalstva.
V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije – ZEG proti realizaciji obnovitve letališča Cerklje za potrebe vojaškega NATO letalstva ostro in javno protestiramo predvsem iz okoljskih vidikov.
Obnova vojaškega letališča Cerklje za potrebe NATO pakta, bi ob minimalnih ekonomskih učinkih in nekaj deset zaposlenih tj. pomožno osebje iz lokalnega okolja in krepitvi vojaškega turizma (več spolnih bolezni, AIDS-a, itd.) in bele trgovine prinesla predvsem dolgoročne negativne okoljske probleme za več deset tisoč prebivalcev Posavja in razglašenega Kozjanskega regijskega parka.
V nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) Republike Slovenije smo opredelili, da spadajo oblike hrupa, sevanja, onesnaževanja zraka, odpadkov in posegov v prostor hudo kršitev okoljske zakonodaje. Kratkoročni politični, poslovni in vojaški interesi pa ne morejo in ne bi smeli prevladati v tem prostoru, ki je že med najbolj okoljsko ogroženimi in onesnaženimi (npr. VIPAP Krško, JEK). Prav tako je na tem območju predvidena lokacija odlagališča jedrskih odpadkov ter praksa neustreznega ravnanja z odpadki (azbestne plošče v zemlji ob samem letališču, itd.).
Od vodstva naše vlade in občin na območju Posavja in območja Kozjanskega parka bi bilo za pričakovati, da se bo regija razvijala v smeri ekološkega in zdraviliškega turizma (npr. Terme Čatež, grad in golf Mokrice, itd.), ekokmetovanja in parkovnega turizma.
Nasprotno pa bomo vnesli negativne posledice v prostor:
– dodatni hrup vojaških in civilnih letal in helikopterjev,
– onesnaženost zraka in tal zaradi kerozina,
– morebitna oboroženost letal z jedrskimi naboji, ki prinaša še dodatno nevarnost radioaktinih sevanj ob življenju ob JEK,
– raznovrstne oblike nevarnih odpadkov.
S tem dejanjem bi področje Kozjanskega parka in Posavja zaradi preletov letal in vsega omenjenega postalo ekološko in turistično neprivlačno in nezanimivo. Dober primer razvojnega razmišljanja je v protestu vodstva TERME 3000, Moravske Toplice in večine pomurskih občin proti lokaciji odlagališča jedrskih odpadkov v Veliki Polani.
Za vojaške aktivnosti naj v miru veljajo vsi okoljevarstveni dogovori. Slovenska vojska naj sodeluje v mednarodnih reševalnih akcijah, pomoči pri katastrofah, nadzoruje naj slovensko ozemlje iz zraka, vode in zemlje. Sodeluje naj pri sanacijah divjih odlagališč odpadkov (npr. Divača, Sežana), oživljanju močvirij (npr. Cola), zaščiti in opazovanju ogroženih živali in rastlin. S pomočjo drugim državam v primerih civilnih, ne pa vojnih potreb, se povečuje občutek za razumevanje in zaščito drugih in drugačnih kultur.
Te programske usmeritve smo zapisali v našem programu dela, pričakujemo pa tudi od Ministrstva za obrambo, da javno predstavi svoj program iz katerega je razvidno tudi okoljsko usmeritev in konkretna dejanje v praksi. Premalo je, da Ministrstvo za obrambo v javnost posreduje le informacijo, da dobro sodeluje z različnimi društvi.
V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije – ZEG bi želeli dogovor o čimprejšnjem obisku predstavnikov ZEG-a pri ministru, kjer bi skupaj lahko zastavili načrt za sanacijo okoljskih problemov v Sloveniji. Pred leti smo se na Bledu udeležili posveta o varstvu okolja, ki ga je organiziral NATO, zato vemo, da so taki dialogi lahko plodni in okolju prijazni.
Damjan je že kot majhen otrok zbolel za astmo. Spominja se stalnih težav z dihanjem, občutkov tesnobe in nemoči, pa hude skrbi staršev, zaradi katere se je počutil krivega. Pozneje je v šoli večkrat manjkal, včasih ga ni bilo po nekaj tednov. Večkrat je bil v bolnišnici. Potem so ga starši peljali v zdravilišče na Rakitno. Tisto leto, pravi, ni imel niti enega napada. Ker ga v zdravilišče na Rakitno niso več poslali, je s starši začel hoditi v hribe, in tudi to mu je pomagalo. Ves čas je mislil, da bo bolezen po puberteti izginila. Razočaran je bil, ker se to ni zgodilo. Zato pa se je odločil, da se je loti sam.
Potuhne se, če je pod nadzorom
Damjan je namreč ugotovil, da se bo z boleznijo najuspešneje spopadel, če bo o njej izvedel čim več. Spraševal je zdravnike, iskal informacije po spletu in ugotovil, da lahko z boleznijo živi skoraj brez težav, če jo obvladuje. To pa pomeni, da ima ves čas pri sebi zdravila in da jih jemlje ne glede na to, ali se počuti povsem dobro ali ne. Problem je, pravi sam, da je zdravila navadno nehal jemati, če se je dobro počutil, če ni imel nobenih napadov.
40.000 bolnih otrok
V Sloveniji ima astmo okrog 40.000 otrok. S to boleznijo se spopada tudi od 10 do 15 odstotkov odraslih ljudi. Strokovnjaki v svetu pravijo, da je bolnikov vsako leto več. Predpostavljajo, da ima trenutno v svetu astmo približno 300 milijonov ljudi, do leta 2025 pa bo število bolnikov naraslo še za naslednjih sto milijonov. Dogajanje samo dokazuje, da industrializacija, razvoj, poseganje človeka v naravo pomeni večje onesnaženje, to pa spremlja bolezen. Astma je namreč bolezen razvitega sveta.
Kaj je astma
To je kronična bolezen, ki prizadene dihalne poti. To pa so bronhiji in druge manjše »cevke«, po katerih potuje zrak do pljuč. Če ima človek astmo, so notranje stene teh dihalnih poti vnete in otečene. Zaradi vnetja so zelo občutljive in se močno odzovejo, če jih kaj draži. Pri taki reakciji se skrčijo, to pa povzroči, da pride v pljuča dosti manj zraka. Bolnik diha piskajoče, čuti tesnobo v prsih, kašlja, diha s težavo, kar se pogosto dogaja ponoči in zgodaj zjutraj. Astma je kronična bolezen, kar pomeni, da je ni mogoče pozdraviti. Možno pa jo je precej dobro obvladovati. Na srečo večina bolnikov nima najhujše oblike te bolezni, se pravi take, da bi morali redno hoditi v bolnišnico in jemati večje odmerke zdravil.
Astma povzroča težave, kadar se poslabša. Največkrat se to zgodi, ker bolniki ne jemljejo zdravil, lahko pa poslabšanje povzroči tudi kaj drugega. Poslabšanja oziroma napadi astme niso vedno enaki. Včasih so hujši, včasih zmernejši. Pri hudem napadu se lahko dihalne poti tako zožijo, da zrak ne pride do vitalnih organov. Tak napad lahko povzroči tudi smrt. Vendar je to, na srečo, dokaj redko.
Zakaj zbolimo
Kaj astmo povzroča, ni znano. Včasih so mislili, da vnetje dihalnih poti povzročajo domače živali, predvsem mačke. To seveda ni res. Še najverjetneje je bolezen posledica več vzrokov. Med njimi je tudi družinska zgodovina (genetska nagnjenost), v večji nevarnosti so tudi tisti, ki so izpostavljeni tobačnemu dimu, ki se večkrat okužijo ali pa jih ogrožajo alergeni že zelo zgodaj v življenju.
Napade astme oziroma poslabšanje bolezni lahko povzročijo alergeni (živalski prhljaj, perje, dlake, pršice, cvetni prah dreves in trav pa tudi plesni), stvari, ki dražijo (cigaretni dim, onesnažen zrak, hladno vreme oziroma spremembe vremena, močni vonji raznih čistil, barv, tudi hrane ob kuhanju, parfumi in hude čustvene obremenitve) ter drugo (na primer nekatera zdravila in bolezni). Napad astme lahko povzroči tudi okužba.
Zdravljenje
Ker gre za kronično bolezen, kot rečeno, zdravil, ki bi bolnika pozdravila, (za zdaj) ni. Na voljo pa je vrsta zdravil, ki omogočajo, da lahko bolnik živi skoraj tako kot zdrav človek. Zdravila so razdeljena glede na to, na kaj učinkujejo, in na to, kako hitro in kako dolgo delujejo. Ker je osnovna težava vnetje dihalnih poti, bolniki potrebujejo zdravila proti vnetju. Pomembno je, da ta zdravila jemljejo redno, torej natančno tako, kot jim naroči zdravnik. Druga težava pri bolnikih z astmo so krči oziroma krčenje mišic dihal. Zoper to težavo zdravniki predpisujejo zdravila proti krčenju. Pri nekaterih zdravilih bolniki čutijo, da učinkujejo, šele ko jih že nekaj časa jemljejo. Pri drugih pa je učinek takojšen. Povsem normalno je, da so zato slednja pri bolnikih najbolj priljubljena.
Dolgo delujoča zdravila za zdravljenje astme so inhalacijski kortikosteroidi. To so zdravila, ki jih bolnik vdihne s posebno napravo. Učinkujejo proti vnetju. Zdravniki ta zdravila predpisujejo za vse vrste astme (blago, srednjo in hudo astmo). Druga zdravila pa so: inhalacijski dolgo delujoči beta agonisti, ki ne zdravijo vnetja, temveč širijo dihalne poti, delujejo proti krčenju mišic. Zdravniki jih navadno predpišejo skupaj z inhalacijskimi korikosteroidi. Antilevkotrieni so zdravila, ki jih lahko zdravnik predpiše za samostojno zdravljenje brez drugih zdravil ali pa skupaj z inhalacijskimi kortikosteroidi. Med zdravila, ki jih predpišejo zdravniki, sodita tudi kromlin in teofilin.
Kratko delujoča zdravila pa so tista, ki so med bolniki priljubljena, ker jim prinašajo hitro olajšanje. Tem zdravilom pravijo tudi bronhodilatorji, ker delujejo hitro in sprostijo skrčene mišice dihalnih poti. Pravijo jim tudi olajševalci. Bolniki jih jemljejo, kadar začutijo znake poslabšanja (kašljanje, sopenje, težko dihanje, stiskanje v prsih).
Novost
Novost pri zdravljenju astme so zdravila, ki vsebujejo oboje: dolgo delujoče zdravilo in olajševalo v enem. S tem zdravilom bolnik zdravi vnete dihalne poti, hkrati pa druga učinkovina v njem učinkuje na mišice, da se sprostijo in s tem razširijo dihalne poti. Novo zdravilo Symbicort SMART sta predstavila znani angleški pulmolog prof. Martyn Partridge in nemški specialist-pulmolog prof. Claus Vogelmeier. Oba strokovnjaka sta poudarila, da je novo zdravilo v obliki vdihovalnika zelo dobrodošlo za bolnike, ker hkrati z vdihom olajševala vdihnejo tudi zdravilo proti vnetju. Kot rečeno, prav to zdravilo bolniki dostikrat opustijo, s tem pa povzročijo, da so čez čas težave še hujše. Novo zdravilo bo najbolj koristilo bolnikom, pri katerih znaki astme stalno nihajo. Drugače povedano, pri bolnikih, ki nikakor ne morejo obvladati svoje bolezni. Novo zdravilo je na voljo tudi slovenskim bolnikom.
Plavanje in učenje dihanja
V Sloveniji je bilo leta 2000 ustanovljeno društvo Astma in šport. Društvo si prizadeva, da bi bolnikom z astmo (in drugimi boleznimi dihal) pomagali kakovostneje živeti. Prireja predavanja, tečaje oziroma šolo o astmi. Posebej zanimivi so tečaji tako imenovane Buteykove metode dihanja. Prav te dni so razpisali nove tečaje, ki bodo v marcu na Fakulteti za šport. Priporočljivo si je ogledati njihove spletne strani, kjer boste našli tudi podrobnejša pojasnila o tečajih Buteykove metode. Gre namreč za učenje pravilnega dihanja, ki lahko bolnikom z astmo zelo pomaga. Poleg tega društvo v sodelovanju s Fakulteto za šport organizira plavanje v bazenu fakultete. Oboje, tečaj in plavanje, je treba plačati, vendar cene niso pretirane.